Telefon: 031 590 536, E-mail: info@bioharmonija.com
Telefon: 031 590 536, E-mail: info@bioharmonija.com

Prehrana in bioresonanca

Ovire so prehranske intolerance in alergije

Bioresonanca se uvršča med energijske metode, v sklop komplementarnega zdravljenja. Je naravna in neinvazivna metoda, ki jo lahko uporabljamo v diagnostične in zdravilne namene pri različnih vrstah živali. Ker bioresonanca izvaja celosten (holističen) pristop pri obravnavi posamezne živali, je pomemben del bioresonančne obravnave tudi prehrana.

Bioresonančni pristop k prehrani zajema dva vidika. Najpogosteje se uporablja pri iskanju potencialnih alergenov v prehrani ter posledično obravnavi prehranskih alergij. Drugi, prav tako pomemben pristop, če ne še bolj, pa je preventivna uporaba bioresonance pri iskanju primernih živil in dodatkov za pripravo optimalnega obroka za posamezno žival.

Zdrava, naravna in nepredelana, vrstno specifična ter prilagojena hrana je osnova za ohranjanje zdravja ter prvi korak pri vzpostavljanju ponovnega stanja zdravja pri obolelih živalih.

Zdrava prehrana

Zdrava prehrana je tista, ki ne povzroča škode telesu in vključuje specifične sestavine, ki telo oskrbujejo s hranilnimi snovmi, potrebnimi za preživetje, skupaj z antioksidanti. Ti delujejo protivnetno, ščitijo pred boleznimi ter prostimi radikali, ki povzročajo poškodbe na celični ravni. Ker seveda ne obstaja eno samo živilo, ki bi vsebovalo za preživetje in ohranjanje zdravega telesa vse potrebne vitamine, beljakovine, maščobe, minerale in druge hranilne snovi, je pomembna uravnotežena prehrana, ki vsebuje potrebne hranilne snovi, priporočene za izboljšanje in ohranjanje zdravja, seveda sočasno z zadostno količino čiste vode.

Zdrava prehrana je vrstno specifična, kar pomeni, da zadosti potrebam po različnih hranilih, ki jih ima posamezna živalska vrsta. Tako se popoln obrok za psa razlikuje od popolnega obroka za mačko, konja ali drugo žival. Potrebe po hranilnih snoveh so različne tudi znotraj iste vrste živali, kar je treba upoštevati pri sestavi optimalnega obroka, ki bo podpiral telo in ohranjal žival zdravo. Pa še nekaj je pomembno, ko razmišljamo o zdravi prehrani. In to je, da je pomembna tudi raznolikost znotraj posameznih skupin živil, ki jih žival potrebuje. V praksi to pomeni, da kužka ne hranimo vse življenje z enakim obrokom, ampak da ima kuža na voljo različne vrste mesa, zelenjave, ogljikovih hidratov, maščob ter drugih esencialnih skupin hranil. Seveda ne v enem obroku, uporabimo takoimenovano kolobarjenje. Ta ima dva namena, kuža tako prejme specifične snovi, ki se nahajajo v različnih osnovnih živilih, prav tako pa ta raznovrstnost zmanjšuje možnost nastanka alergičnih reakcij pri kužkih.

In kako bioresonanca lahko pomaga pri sestavi optimalnega obroka za vašega kužka? Ko se odločimo, da bomo naši živali postregli z zdravim obrokom, pri tem lahko naletimo na različne ovire, kot so različne prehranske intolerance in alergije, ki preprečujejo, da telo ostaja v stanju zdravja. Pomembno je tudi dejstvo, da kar ustreza enemu kužku, ni nujno, da ustreza tudi drugim. Kužki so tako kot ljudje individualna bitja s svojimi specifičnimi potrebami, ki jih lahko določimo s pomočjo bioresonance. Z bioresonančnim testiranjem lahko določimo, katera hrana je zanje optimalna in katera ne, ter tako že v naprej preprečimo, da bi bilo telo izpostavljeno sestavinam, ki bi lahko povzročile neželene reakcije v njihovih telesih po zaužitju teh hranil. Na ta način s pomočjo bioresonance optimalno lahko prilagodimo obrok, ki tako postane ne le zdrav, ampak tudi dobro prenosljiv za posameznega kužka.

Isti način bioresonančnega diagnosticiranja pa se uporablja tudi pri določanju morebitnih prehranskih alergenov pri kužkih, ki že kažejo znake neželenih reakcij na hrano. Ko ta hranila odstranimo iz vsakodnevne prehrane, bo to botrovalo in pomagalo pri vzpostavljanju zdravja in splošnega boljšega počutja živali.

Kako pa prepoznamo te vrste alergij pri kužku? Pomembno je vedeti, da se različne vrste alergij pri živalih kažejo s srbečo, vneto kožo ter različnimi spremembami po koži. Kužki, ki trpijo za tovrstno alergijo, se pretirano praskajo vse leto, ker s hrano stalno vnašajo alergen v telo, ta pa povzroča hudo srbečico. Poleg hude srbečice so drugi simptomi, ki spremljajo alergijo, pogosta vnetja ušes, občasno pa tudi bruhanje in driska/zaprtje. Prehranske alergije so pogostejše pri zelo mladih (do starosti šest mesecev) ali starejših (po dopolnjenem šestem letu) živalih, značilna je tudi lokacija srbečice (področje ušes in gobčka, ventralno področje, pogosto tudi šape) ter prisotnost želodčno-črevesnih simptomov. Če je vaš kuža že prejel terapijo za omilitev praskanja, pa ta ni bila uspešna, kaže na to, da je lahko prisotna prehranska alergija.

Med neželene reakcije na hrano uvrščamo prave alergije na hrano (imunološki mehanizem) in intolerance oziroma preobčutljivost na hrano (ne-imunološki mehanizem). Ker pa je njihova klinična slika navzven podobna, jih obravnavamo kot eno entiteto in jo bomo poimenovali prehranska alergija. Kot smo že omenili, se alergije pri kužkih običajno kažejo s srbečico, ki se pri prehranskih alergijah pojavlja skozi vse leto enako intenzivno in ni sezonsko pogojena. Prehranska alergija je ena izmed treh glavnih alergijskih bolezni kože pri kužkih, poleg atopičnega dermatitisa in alergije na bolšjo slino. Pomembno pa je tudi dejstvo, da se lahko te alergijske bolezni kombinirajo in pojavljajo sočasno pri posamezni živali.

Lastnike kužkov pogosto zmede dejstvo, da njihove živali postanejo alergične na hrano, ki so jo prejemale daljše časovno obdobje, včasih tudi več let. Najpogosteje se kot alergen izkažejo namreč ravno osnovne sestavine hrane (največkrat so to beljakovine, lahko tudi ogljikovi hidrati), ki v procesu senzibilizacije postanejo problematične, kar se pokaže kot klinično izražena alergija. Ta proces lahko traja različno dolgo, v literaturi se pojavlja obdobje dveh ali celo več. Glavne sestavine hrane, ki so vključene v alergijske reakcije, so iz skupine mesa (govedina, svinjina, jagnjetina,..), rib, jajc, mleka in mlečnih izdelkov, tudi pšenica, riž, soja, koruza in druga žita. V večini primerov alergeni nastopajo posamezno ali v paru, pri nekaterih živalih pa jih lahko ugotovimo tudi več hkrati. Alergijske reakcije lahko nastopajo tudi kot posledica vsebnosti aditivov in konzervansov, ki se nahajajo v pripravljeni hrani za živali. Poznano pa je tudi, da bi bili lahko vzrok nastanka prehranskih alergij različni kontaminanti, ki jih najdemo v osnovnih živilih, npr. antibiotiki, rastni hormoni in kemični ostanki v osnovnih sestavinah.

Ko govorimo o prehranskih alergijah in alergijah na splošno, preprosto ne morem dovolj poudariti vlogo črevesja in črevesne mikrobiote pri nastanku teh bolezni oziroma pri ohranjanju zdravja, ter seveda kakšno vlogo ima pri tem prehrana.

Vsi smo se zagotovo že srečali z izrazom »disbioza« ali »sindrom prepustnega črevesja«. O tem se ogromno govori v humani medicini, izraza pa nista tuja niti v veterinarski medicini. In kako ju povezujemo z alergijami oziroma zdravjem? Disbioza in sindrom prepustnega črevesja sta le dve imeni za isto motnjo, vendar pa se definiciji nekoliko razlikujeta, kar povzroča zmedo v razumevanju. Disbioza je definirana kot neravnovesje črevesnih bakterij – premalo dobrih in preveč oportunističnih ali patogenih bakterij ter glivic. Sindrom prepustnega črevesja pa je definiran kot nezmožnost črevesne sluznice, da bi preprečila prehod neprebavljenih delcev hrane ali potencialno toksičnih substanc v krvni obtok. Če na to pogledamo preprosteje: neravnotežje črevesnih bakterij vodi v vnetje črevesne sluznice, ki nato postane prepustna.

Kaj pa povzroča disbiozo pri živalih? Najpogostejši razlog je prav zagotovo prekomerna in pogosto neutemeljena raba antibiotikov, predvsem pri mladih živalih. Antibiotiki pokončajo tako dobre kot slabe bakterije, kar vpliva na naravno ravnotežje bakterij v črevesju, in izčrpavajo dotok dobrih bakterij, ki vzdržujejo močan in odporen imunski sistem v črevesju. Poleg antibiotikov podobno delujejo tudi kortikosteroidi in nesteroidna protivnetna zdravila. Dodatni dejavniki so tudi vakcine, stres, toksini, paraziti ter nepravilna prehrana. In smo spet pri prehrani: biološko neustrezna, pogosto močno predelana prehrana za kužke vsebuje namreč veliko preveč žit, prehranskih dodatkov (barvila, konzervansi, ojačevalci okusa…), ki lahko ne samo povzročajo prehranske alergije, temveč tudi negativno vplivajo na črevesno mikrobioto in posledično na zdravje črevesja. Tipični simptomi disbioze in sindroma prepustnega črevesja so produkcija črevesnih plinov, napenjanje in driska. Posledice pa so lahko veliko globje, mnogokrat je lahko celo videti, da nimajo nobene povezave s prebavo; npr. hiperaktivnost, pojavnost rakavih obolenj, suho oko, pomanjkanje hranilnih snovi, avtoimune bolezni in respiratorne bolezni, bolezni jeter, žolčnika in trebušne slinavke, vedenjske motnje, epilepsija, vnetje sečnega mehurja, bolezni dlesni, bolečine v sklepih, slab zadah, srčne bolezni ter seveda alergije. In verjetno bi še lahko naštevali. Ja, v telesu je vse povezano med seboj!

Tako ljudje kot živali smo se v zadnjih desetletjih precej odmaknili od naravne prehrane, predvsem to velja za naše hišne ljubljenčke. Močno predelana komercialna prehrana, termično obdelana na visokih temperaturah, ki vsebuje močno spremenjene osnovne sestavine, poleg tega vsebuje dolg seznam dodatkov in konzervansov ter preveč rastlinskih beljakovin in žit, postane mešanica hranil, ki jo žival le težko prebavi, presnovi in asimilira.

Pa vendarle ni vse tako črno! Tako kot se ljudje vedno bolj vračamo nazaj k naravi in posegamo po naravni, nepredelani prehrani, so tudi lastniki kužkov vedno bolj osveščeni, da naravna, zdrava in vrstno specifična prehrana lahko povrne ter ohrani zdravje njihovim štirinožnim prijateljem. Vedno več je informacij in možnosti, da se lahko odločimo za zdravo hrano. In kot sem pisala v enem od prejšnjih člankov – preventiva bolezni pri živalih malo drugače, v katerem sem omenjala tudi 5 Brambellovih svoboščin. Kot prvo omenja »odsotnost lakote, žeje in podhranjenosti«, kar pa ima tudi širši pomen in vsebuje tudi dostopnost do naravne, zdrave, vrstno specifične in prilagojene prehrane.

S pomočjo bioresonance  hitro in preprosto lahko ugotovimo, kaj posamezni živali najbolj ustreza oziroma kaj ji povzroča težave. Na osnovi teh ugotovitev strokovnjak za prehrano živali lahko pripravi individualni prehranski načrt, prilagojen potrebam posamezne živali. Naj le še zaključim s stavkom, da je zdrava in primerna prehrana ključ do ohranjanja zdravja ter prvi korak pri vzpostavljanju ponovnega stanja zdravja obolele živali.

Več informacij o bioresonanci lahko najdete na www.bioharmonija.com.

 

Vir: revija Kinolog, številka 5/6 2020