»Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran« je znan pregovor o zdravju oziroma preventivi bolezni pri ljudeh. Kaj pa pri živalih?
Beseda preventiva izhaja iz latinske besede praevenire (prae – preden in venire – pride). Na Wikipediji najdemo naslednjo razlago: preventiva pomeni izogniti se nekemu dogodku preko pravilnega in pravočasnega ukrepanja. SSKJ pa preventivo opredeljuje kot dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni in varovanjem zdravja, nesreč, požarov in zaščito pred njimi.
Že leta 1965 je vlada Združenega kraljestva ustanovila komisijo (po profesor Roger Brambellu poimenovana Brambellova komisija), ki je tedaj podrobno preučila postopke ravnanja s farmskimi živalmi in s postavitvijo ti. pet Brambellovih svoboščin postavila temelje nove znanosti o dobrobiti vseh živali. Vseh pet svoboščin, ki se jih bomo dotaknili v nadaljevanju, sodi v preventivo pred boleznimi pri živalih. In vse so enako pomembne. Pa se tega v tem sodobnem času preobilja tudi vedno zavedamo? Seveda se trudimo po svojih najboljših močeh in znanju. Pa nam to kljub dobrim namenom tudi vedno uspeva?
Uveljavljeni principi konvencionalne primarne preventive pri živalih vključujejo preventivni program cepljenj proti nalezljivim boleznim, preventivno zaščito proti notranjim in zunanjim zajedavcem ter hranjenje s predpripravljenimi prehranskimi izdelki (briketi, peleti, pločevinkami,…) in dodatki, ki naj bi vsebovali vse makro-in mikrohranilne snovi, ki jih žival v določenem življenjskem obdobju potrebuje. Po določenem obdobju starosti pa se priporoča preventivne preglede živali (predvsem pri psih in mačkah) s kontrolo krvi in urina. Nekako v tem vrstnem redu.
Preventiva malo drugače v pogledu celostne obravnave živali s pomočjo bioresonance pa vseh pet Brambellovih svoboščin vključuje bolj sistematično. Prva svoboščina »odsotnost lakote, žeje in podhranjenosti« ne pomeni samo, da žival ne sme stradati. Sprašujemo se oziroma pogovarjamo se o tem, ali je živalim na razpolago vrstno primerna in prilagojena sveža ter naravna prehrana, je jedilnik pester ali enoličen, ima žival možnost izbire, kdaj bo jedla, ali ji to določi lastnik, ko pač njemu najbolj ustreza, ima žival ves čas na razpolago svežo vodo. Navsezadnje je pomembno tudi dejstvo, da preobilno hranjenje z nepravilno prehrano vodi v nastanek bolezni sodobnega časa (debelost, sladkorna bolezen, povišane maščobe v krvi,…) tudi pri živalih. V bioresonančni obravnavi pogovor o prehrani ter testiranje primerne prehrane predstavljata pomemben del.
Druga svoboščina »zagotovitev primernega bivalnega okolja« ne pomeni le, da živali lahko biva z nami v stanovanju ali hiši, ampak mora biti bivalni prostor tudi primeren za bivanje živali, kar pomeni, da živali ne izpostavljamo ekstremnim temperaturnim in vremenskim razmeram, da izberemo svojega pasjega ali mačjega sopotnika primerno našim razmeram (tako podnebnim kot našim osebnim), v katerih živimo, in predvsem, da jih ne izpostavljamo vplivu sevanjem modernih elektronskih naprav, s katerimi se ljudje tako radi obdajamo. Prav slednjemu dajemo bioresonančni terapevti velik pomen, kajti s pomočjo bioresonance lahko odkrijemo negativne vplive sevanj na telo, ki otežujejo njegovo naravno sposobnost za ohranjanje ravnovesja in sodelujejo pri nastanku različnih bolezni ter bolezenskih stanj. Elektromagnetna sevanja predstavljajo le eno, vendar pomembno oviro pri ohranjanju zdravja, ki jo lahko ugotovimo s pomočjo bioresonance.
Tretja svoboščina »odsotnost bolečin, poškodb in bolezni« zajema možnost nujne veterinarske oskrbe v primeru poškodb in bolezni ter preventivne obiske pri veterinarju vsaj enkrat na leto. Že na začetku smo omenili, kateri so principi konvencionalne primarne preventive pri živalih, ki pa imajo tako svoje prednosti kot tudi slabosti. Cepiva in kemična preventiva po eni strani varujejo živali pred nastopom bolezni, tudi tistih z najslabšim izhodom, po drugi strani pa prekomerna uporaba teh sredstev ter drugih zdravil obremenjuje telo in slabi imunski sistem, kar lahko vodi v nastop različnih bolezenskih stanj, ki se pojavljajo zaradi tihih vnetij v telesu kot posledica neoptimalno delujočega imunskega sistema. Ne smemo pa pozabiti tudi na toksine iz okolja, ki so jim naše živali še bolj izpostavljeni kot ljudje (gnojila, herbicidi, pesticidi,…). Celostni pristop k preventivi pred boleznimi, kot ga dojemam sama, pa vključuje tri temeljne vidike zdravja, ki bi jih lahko poimenovali kar 3 stebri zdravja – optimalno delujoča prebava, optimalno delujoči razstrupljevalni in izločevalni organi ter optimalno delujoč imunski sistem. Osnovo ali temelj predstavlja zdrava, sveža in živali prilagojena prehrana, katere pomembnost smo predhodno v tem članku že omenili. S pomočjo bioresonance lahko odkrijemo, na katerem področju je telo šibko oziroma potrebuje podporo in mu jo tudi nudimo.
Četrta svoboščina »možnost izvajanja živalski vrsti značilnega vedenja« je zelo pomembna iz vidika čustvenega zdravja živali. V divjini bi konji živeli v čredah, psi v krdelih. Konji, psi in mačke spadajo med socialne živali, zato je pomembno, da jim omogočamo vsakodnevni stik, srečevanje in druženje z živalmi iste vrste. Napačno je mišljenje, da je naš kuža v redu, dokler ima nas. Poleg tega je v tem pogledu pomembno tudi zadostno in vsakodnevno gibanje. Pomanjkanje tega vodi v dolgočasje in frustracijo, kar ima lahko za posledico vedenjske probleme, ki pa so vedno nezaželeni. Tudi to je pomembni vidik zdravja in s tem povezane preventive, ki jo z vidika celostne obravnave vključujemo v naša srečanja.
Peta svoboščina »odsotnost strahu in neugodja« je, čeprav omenjena na zadnjem mestu, zelo pomembna in bi lahko celoten članek posvetili samo tej tematiki. Pasji in mačji mladiči, ki jih prezgodaj ločimo od matere, lahko postanejo in ostanejo prestrašeni in v stalnem stresu, ker jim je bila odvzeta možnost socializacije, torej pomembno obdobje v življenju vsakega mladiča, ki pa poteka pod okriljem staršev in sorojencev v leglu. Druga pomembna faza pa je navajanje (habituacija) na stvari iz okolja, ki mora vedno potekati postopno in ne stresno za žival. Skupni faktor tem situacijam je stres, pomemben dejavnik, mimo katerega ne smemo in lahko pomembno vpliva tudi na čustveno in telesno zdravje živali, zato predstavlja sestavni del celostnega pristopa k preventivi. Pomembno je, da živali ne izpostavljamo za njih stresnim situacijam. Pomislimo na to tudi v tem času, ko se bliža božično-novoletna evforija!
Namen in pomen tega članka je pokazati, da moramo na preventivo bolezni pri živalih pogledati širše in morda tudi z drugega zornega kota, kot smo bili navajeni do sedaj. Naša dolžnost, odgovornost in privilegij so, da skrbimo za naše živali in njihovo dobrobit ter zdravje na način, da jim zagotavljamo pravico do vseh petih svoboščin. In to velja tako za lastnike živali kot tudi za strokovno javnost, ki skrbi za zdravje živali. Naša dolžnost je, da se na tem področju stalno izpopolnjujemo in sprejemamo tudi drugačna videnja zdravja in bolj celosten pristop k preventivi. Naravna in živali prilagojena prehrana, zadostno gibanje, vsakoletni preventivni pregledi krvi in urina ter redna bioresonančna obravnava v smislu čiščenja blokad ter podpore pomembnim organom lahko skupaj predstavljajo optimalni pristop k preventivi bolezni pri živalih. Vedno pa velja, tako za ljudi kot živali, da je zdravje vedno lažje ohraniti kot ponovno pridobiti!
Urška Grahek, dr.vet.med., certificirana BICOM terapevtka
Več informacij o bioresonanci lahko najdete na www.bioharmonija.com.
Vir: revija Kinolog, številka 11/12 2019
Oglejte si še: